Grega Capl-moja življenjska preobrazba
Nekateri me poznate osebno, nekateri preko facebooka, nekateri ste me preko Maxx Fit izziva. To temo odpiram, ker želim vsem predstaviti svojo življenjsko zgodbo. Nihče me verjetno ne pozna tako dobro, kot le nekaj najbližjih prijateljev. Še manj pa mojo celotno zgodbo. Od tega, da sem bil debel, potem drastično shujšal, delal na masi povsem narobe in se zopet zredil preveč, shujšal na neko ok kilažo, se trudil popraviti odvečno kožo tako, da bi zgradil kvalitetno mišično maso, do tega, da sem bil operiran, kajti kože je bilo preveč. Da. Vse to se mi je dogajalo. V samo nekaj letih.
Najprej nekaj malega o sebi potem pa kar začnimo o meni. Sem Grega Capl, rojen 25.12.1992 v Mariboru. Osnovno šolo sem obiskoval v majhni pohorski vasici Kebelj. Vsa leta sem bil odličnjak. Nosil domov večinoma same petice. Mama je bila vedno stroga, kar se je šlo okoli šole. Vedno sem se moral veliko učiti in starši so imeli visoka pričakovanja. Celo otroštvo sem bil debel. Veliko časa sem bil pri babici. Ta me je vseskozi razvajala. S hrano seveda. Mc'donalds, slaščičarne, sladki sokovi... Non stop sem nekaj pil in jedel. Skozi osnovno šolo pa sem se večino časa učil, sedel in jedel. Gibal sem se zelo malo. Vse to je vodilo do tega, da sem imel vedno prekomerno telesno težo. Zaradi negibanja in tega, da sem bil pod hudim stresom zaradi tega, ker se je od mene vedno preveč pričakovalo in, le nisem bil v šoli popolen je bilo vse narobe. Karanje, to, da sem moral še več časa preživeti za knjigami itd. Sekiral sem se, bil v strahu kakšne ocene bodo v šoli. Sebe nisem dal v ospredje. Vedno sem hotel zadovoljiti želje drugih. V srednji šoli se je vse le stopnjevalo. Obiskoval sem gimnazijo. Tam se se začel celo malo več gibati. Obiskoval sem treninge atletike in se ukvarjal z metalnimi disciplinami, največ sunkom krogle. Telo se je malo preoblikovalo, toda zopet nisem pazil na prehrano in še več jedel, kajti milsil sem, da to potrebujem, da lahko zdržim vse treninge v fitnesu, kondicijske treninge in treninge tehnike. Kadar se nisem gibal sem zopet ležal za knjigami, se učil in se samo živciral za ocene in vse skupaj. Še več zato, ker so se mi vsi vrstniki posmehovali, se norčevali, ker sem bil debel in imel povešena prsa zaradi ginekomastije. Zelo pa me je prizadela ena punca v 3.letniku srednje šole. Vse me je sesulo. Sledilo je še negibanje zaradi poškodbe kolena in daljšega okrevanja. Kile so letele proti 150. Po okrevanju sem si rekel STOP. Nihče več se mi ne bo posmehoval v življenju. Nobena punca me ni nikoli pogledala. Samo tarča posmeha sem bil pri vseh. Nihče ni razumel pod kakšnim pritiskom sem bil. Doma se je vedno pričakovalo, da bom odličnjak, da bom študiral medicino, pravo ali nekaj takega in bil popolen pri ocenah in se samo učil. Moje življenje je bilo samo učenje in malo atletike in hrana. Basanje hrane v sebe.
Stres me je ubijal in visoki cilji, ki so mi jih postavljali drugi in od mene pričakovali preveč. Nisem delal, kar je veselilo mene, ampak to, kar so od mene hoteli drugi. Po končani maturi in srednji šoli sem si rekel, da moram narediti nekaj za sebe. Obiskovati sem začel fitnes, doma sem ogromno pretekel. Od enega osebnega trenerja sem kupil program treninga in prehrane. Treniral sem vsaki dan v fitnesu, po treningu delal vsaki dan kardio in še tekel v naravi zunaj. Jedel nisem skoraj nič. Konstantno sem želel denvno izgubiti vsak 1kg in videl sem se debelega in grdega. Do morja sem si hotel preobraziti telo. V 119 dneh sem izgubil skoraj 55kg. Razočaranje. Bil sem kot spaka. Na meni je ostalo ogromno povešene kože na trebuhu in prsih. Totalno sem imel izmučeno telo, jetra in ledvica so bila zaradi stradanja seveda hudo obremenjena tako, da sem nekaj časa preživel pri zdravnikih, da se mi je stanje uredilo. Tehtal sem 80kg pri svojih 195cm in bil grozen. Vsi so me spraševali, če sem bolan, če lahko kako pomagajo. Nihče ni razumel razloga. Nenehno sem bil tarča posmeha in vsi so s prstom kazali kakšen sem. Hotel sem samo izgledati normalno kot vsi ostali in ne biti tarča posmeha.



Pred študijem kriminalistike v Ljubljani so mi doma najeli osebnega trenerja, ki je delal z mano v Ljubljani. Kajti nekdo se je moral ukvarjati z mano, da sem pričel jesti normalno in se stradati in, da mi je pokazal, da je šlo vse skupaj preveč v ekstrem, Najin cilj je bil, da bi s kvalitetno mišično maso popravila kožo, ki je visela z mene. Prvo leto oziroma leto in pol sva naredila super rezultat in tehtal sem okoli 90-95kg. Koža se je malo porpavila, toda še vedno je bilo stanje kar hudo. Delala sva še dalje. Toda takrat je šlo obdobje mišične mase preveč v ekstrem. Dobil sem skoraj 25kg in nato po dieti imel 98kg. Zopet je bilo stanje s kožo zaradi prevelikih nihnaj teže še hujše. Zahvalil sem se mu za pomoč in pričel delati s Sašom Petko. V dveh letih sodelovanja z njim sem pridobil ogromno kvalitetne mišične mase in boddyfat res držal cel čas nizko in po dieti res izgledal ok. TOda koža je še kar visela stran. Po 2 letih je bil z mano iskren in poveda, da bo edina rešitev operacija. Januarja 2015 sem šel dr. Maticu Fabjanu in imel 13.3.2015 posega ginekomastije in abdominoplastike. To je bila edina rešitev. Nič mi ne bi popravilo toliko odvečne kože. Še sam dr. Fabjan je rekel, da je bila to ena njegovih najtežjih operacij in je trajala kar lep čas dlje kot običajno. Poznal je mojo življenjsko zgodbo in se z ekipo res neverjetno potrudil. Po prvem ogledu sebe sem 2h jokal. Ne od bolečin, temveč od olajšanja. Da sem končno ok v svoji koži in, da mi je nekdo pomagal in me rešil bremena, ki je trajalo 22 let. Posmeh in norčevanje. Z Maticem še danes drživa stike in sva super prijatelja. On bo človek, ki mu bom hvaležen do smrti. Toliko časa in truda, kot je on vložil. Res ni besed, da bi se mu zaahvalil.
Po operaciji sem začel počasi trenirati in prihajati nazaj v kondicijo. Forma je bila boljša in boljša, zato sem poskušal, da bi nastopil na Maxximumu Open 2015. Seveda še zaradi oteklin in brazgotin ni šlo. Enostavno bilo je prehitro. Vzel sem si malo časa zase, treniral in delal na počasnem pridobivanju mišične mase in popravljanju mišičnih skupin, ki so mi zaostajale. V tem času sem spoznal svojo zaročenko Rebeko. Res najlepši dogodek v mojem življenju. Spoznal sem osebo, ki me je sprejela in me ljubi takšnega kot sem. Neverjetno sva si v vsemu podobna, razumeva se, imava iste interese, cilje... Popolna oseba in jo res neizmerno ljubim iz vsega srca, pomeni mi vse in je edina oseba na planetu, za katero bi naredil vse. Pomaga mi in me podpira v vsemu in jaz njo obratno. Živiva skupaj, delava na naju in poslu. Res sem preserečen z njo. Z njo sem postal bolj odločen, samozavesten, hvaležen za vse malenkosti v življenju. Naučila me je ogromno. Res je cukrček moj.


