Grega Capl-moja življenjska preobrazba

[GregaCapl]

Lepo pozdravljeni,

Nekateri me poznate osebno, nekateri preko facebooka, nekateri ste me preko Maxx Fit izziva. To temo odpiram, ker želim vsem predstaviti svojo življenjsko zgodbo. Nihče me verjetno ne pozna tako dobro, kot le nekaj najbližjih prijateljev. Še manj pa mojo celotno zgodbo. Od tega, da sem bil debel, potem drastično shujšal, delal na masi povsem narobe in se zopet zredil preveč, shujšal na neko ok kilažo, se trudil popraviti odvečno kožo tako, da bi zgradil kvalitetno mišično maso, do tega, da sem bil operiran, kajti kože je bilo preveč. Da. Vse to se mi je dogajalo. V samo nekaj letih.

Najprej nekaj malega o sebi potem pa kar začnimo o meni. Sem Grega Capl, rojen 25.12.1992 v Mariboru. Osnovno šolo sem obiskoval v majhni pohorski vasici Kebelj. Vsa leta sem bil odličnjak. Nosil domov večinoma same petice. Mama je bila vedno stroga, kar se je šlo okoli šole. Vedno sem se moral veliko učiti in starši so imeli visoka pričakovanja. Celo otroštvo sem bil debel. Veliko časa sem bil pri babici. Ta me je vseskozi razvajala. S hrano seveda. Mc'donalds, slaščičarne, sladki sokovi... Non stop sem nekaj pil in jedel. Skozi osnovno šolo pa sem se večino časa učil, sedel in jedel. Gibal sem se zelo malo. Vse to je vodilo do tega, da sem imel vedno prekomerno telesno težo. Zaradi negibanja in tega, da sem bil pod hudim stresom zaradi tega, ker se je od mene vedno preveč pričakovalo in, le nisem bil v šoli popolen je bilo vse narobe. Karanje, to, da sem moral še več časa preživeti za knjigami itd. Sekiral sem se, bil v strahu kakšne ocene bodo v šoli. Sebe nisem dal v ospredje. Vedno sem hotel zadovoljiti želje drugih. V srednji šoli se je vse le stopnjevalo. Obiskoval sem gimnazijo. Tam se se začel celo malo več gibati. Obiskoval sem treninge atletike in se ukvarjal z metalnimi disciplinami, največ sunkom krogle. Telo se je malo preoblikovalo, toda zopet nisem pazil na prehrano in še več jedel, kajti milsil sem, da to potrebujem, da lahko zdržim vse treninge v fitnesu, kondicijske treninge in treninge tehnike. Kadar se nisem gibal sem zopet ležal za knjigami, se učil in se samo živciral za ocene in vse skupaj. Še več zato, ker so se mi vsi vrstniki posmehovali, se norčevali, ker sem bil debel in imel povešena prsa zaradi ginekomastije. Zelo pa me je prizadela ena punca v 3.letniku srednje šole. Vse me je sesulo. Sledilo je še negibanje zaradi poškodbe kolena in daljšega okrevanja. Kile so letele proti 150. Po okrevanju sem si rekel STOP. Nihče več se mi ne bo posmehoval v življenju. Nobena punca me ni nikoli pogledala. Samo tarča posmeha sem bil pri vseh. Nihče ni razumel pod kakšnim pritiskom sem bil. Doma se je vedno pričakovalo, da bom odličnjak, da bom študiral medicino, pravo ali nekaj takega in bil popolen pri ocenah in se samo učil. Moje življenje je bilo samo učenje in malo atletike in hrana. Basanje hrane v sebe.

Stres me je ubijal in visoki cilji, ki so mi jih postavljali drugi in od mene pričakovali preveč. Nisem delal, kar je veselilo mene, ampak to, kar so od mene hoteli drugi. Po končani maturi in srednji šoli sem si rekel, da moram narediti nekaj za sebe. Obiskovati sem začel fitnes, doma sem ogromno pretekel. Od enega osebnega trenerja sem kupil program treninga in prehrane. Treniral sem vsaki dan v fitnesu, po treningu delal vsaki dan kardio in še tekel v naravi zunaj. Jedel nisem skoraj nič. Konstantno sem želel denvno izgubiti vsak 1kg in videl sem se debelega in grdega. Do morja sem si hotel preobraziti telo. V 119 dneh sem izgubil skoraj 55kg. Razočaranje. Bil sem kot spaka. Na meni je ostalo ogromno povešene kože na trebuhu in prsih. Totalno sem imel izmučeno telo, jetra in ledvica so bila zaradi stradanja seveda hudo obremenjena tako, da sem nekaj časa preživel pri zdravnikih, da se mi je stanje uredilo. Tehtal sem 80kg pri svojih 195cm in bil grozen. Vsi so me spraševali, če sem bolan, če lahko kako pomagajo. Nihče ni razumel razloga. Nenehno sem bil tarča posmeha in vsi so s prstom kazali kakšen sem. Hotel sem samo izgledati normalno kot vsi ostali in ne biti tarča posmeha.



Pred študijem kriminalistike v Ljubljani so mi doma najeli osebnega trenerja, ki je delal z mano v Ljubljani. Kajti nekdo se je moral ukvarjati z mano, da sem pričel jesti normalno in se stradati in, da mi je pokazal, da je šlo vse skupaj preveč v ekstrem, Najin cilj je bil, da bi s kvalitetno mišično maso popravila kožo, ki je visela z mene. Prvo leto oziroma leto in pol sva naredila super rezultat in tehtal sem okoli 90-95kg. Koža se je malo porpavila, toda še vedno je bilo stanje kar hudo. Delala sva še dalje. Toda takrat je šlo obdobje mišične mase preveč v ekstrem. Dobil sem skoraj 25kg in nato po dieti imel 98kg. Zopet je bilo stanje s kožo zaradi prevelikih nihnaj teže še hujše. Zahvalil sem se mu za pomoč in pričel delati s Sašom Petko. V dveh letih sodelovanja z njim sem pridobil ogromno kvalitetne mišične mase in boddyfat res držal cel čas nizko in po dieti res izgledal ok. TOda koža je še kar visela stran. Po 2 letih je bil z mano iskren in poveda, da bo edina rešitev operacija. Januarja 2015 sem šel dr. Maticu Fabjanu in imel 13.3.2015 posega ginekomastije in abdominoplastike. To je bila edina rešitev. Nič mi ne bi popravilo toliko odvečne kože. Še sam dr. Fabjan je rekel, da je bila to ena njegovih najtežjih operacij in je trajala kar lep čas dlje kot običajno. Poznal je mojo življenjsko zgodbo in se z ekipo res neverjetno potrudil. Po prvem ogledu sebe sem 2h jokal. Ne od bolečin, temveč od olajšanja. Da sem končno ok v svoji koži in, da mi je nekdo pomagal in me rešil bremena, ki je trajalo 22 let. Posmeh in norčevanje. Z Maticem še danes drživa stike in sva super prijatelja. On bo človek, ki mu bom hvaležen do smrti. Toliko časa in truda, kot je on vložil. Res ni besed, da bi se mu zaahvalil.

Po operaciji sem začel počasi trenirati in prihajati nazaj v kondicijo. Forma je bila boljša in boljša, zato sem poskušal, da bi nastopil na Maxximumu Open 2015. Seveda še zaradi oteklin in brazgotin ni šlo. Enostavno bilo je prehitro. Vzel sem si malo časa zase, treniral in delal na počasnem pridobivanju mišične mase in popravljanju mišičnih skupin, ki so mi zaostajale. V tem času sem spoznal svojo zaročenko Rebeko. Res najlepši dogodek v mojem življenju. Spoznal sem osebo, ki me je sprejela in me ljubi takšnega kot sem. Neverjetno sva si v vsemu podobna, razumeva se, imava iste interese, cilje... Popolna oseba in jo res neizmerno ljubim iz vsega srca, pomeni mi vse in je edina oseba na planetu, za katero bi naredil vse. Pomaga mi in me podpira v vsemu in jaz njo obratno. Živiva skupaj, delava na naju in poslu. Res sem preserečen z njo. Z njo sem postal bolj odločen, samozavesten, hvaležen za vse malenkosti v življenju. Naučila me je ogromno. Res je cukrček moj.

[GregaCapl]

Toliko za prvič. V nadaljevanju določene dele podrobneje opišem. Od prehrane, treniranja...

[GregaCapl]

<!--[if gte mso 9]> <o:OfficeDocumentSettings> <o:AllowPNG/> </o:OfficeDocumentSettings><![endif]-->
No pa nadaljujmo. V otroštvu sem nekaj časa še jedel OK in vmejah normale, igral rokomet. V času šole pa sem vse več posegal po prigrizkihmed glavnimi obroki. Zajtrki so bili takšni, da sem pojedel pečena jajca spečenmimi poli salamami, veliko kruha ali pa je to bilo ogromno pečenih toastevz gorami sira in klobas, kruh z raznimi namazi. Skratka nič zdravega. Vmes semnon stop nekaj grickal. Od sladkega do slanega. Večino časa sem se učil inležal. Gibal sem se zelo malo. Zaradi pritiska doma po odličnosti sem se učil,da bi nosil iz šole same petice in bil v vsemu najboljši. Udeleževal sem setekmovanj iz znanja in nosil domov večinoma zlata in srebrna priznanja. Ogromneobroke sem jedel zvečer, še ob gledanju filmov sem vedno nekaj jedel. Vse to jevodilo do tega, da so se kilogrami samo kopičili. Takrat nisem imel drugega kotšole in hrane. To je bilo moje življenje. In pa ležanje pred televizijo. Vsrednji šoli sem se začel ukvarjati z atletiko. Starša sta me podpirala, da biizgubil vsaj malo kilogramov. Jedel sem sicer manj in bolj zdravo hrano. Todanapaka je bila malica v šoli, ki je bila vedno velika. Kosila nisem imel, kersem po šoli vedno treniral, potem pa je sledil ogromen obrok zvečer, ko semprišel iz treninga domov in pa zopet sedenje za knjigami. Nikoli nisempomislil, da bi naredil kaj zase, kajti vso pozornost sem usmeril v šolo in šetisti čas, ki sem ga imel za treninge. V četrtem letniku pa sem videl, da jeres preveč. Poškodoval sem si koleno in se nisem mogel dlje časa gibati. Tudi,ko sem začel sem imel ogromno težav s tetivami in meči. Vse je bilo zakrčeno indolgo sem še obiskoval terapije, da sem lahko vse normalno delal. Zavedel semse, da moram nekaj spremeniti zaradi zdravja in zato, ker so se mi vse več inveč posmehovali, kajti v tem času sem pridobil ogromno kilogramov. Prej menorčevanje ni toliko zmotilo. Tolažil sem se s hrano in se tako počtil dobro.Takrat pa me je čisto sesulo, kot tudi to, da nikoli nisem imel nobene punce.Vse so me zavrnile. Po koncu mature sem šel v fitnes. V fitnesu Elipsus vSlovenski Bistrici sem si dal sestaviti program prehrane in treninga. Sprva semse držal prehrane, potem pa sem 119 dni pred morjem po hudi želji po lepemtelesu pričel delati po svoje.
Treniral v fitnesu sem vsak dan. 1,5h je trajal treningposamezne mišične skupine. Nato še 30-40min kardio vadbe na steperju alikolesu. Dodatno sem še 3-4 krat na teden tekel doma po 15km. Jedel nisem skorajnič. Kakšen beljakovinski šejk, lahki jogurt, malo mesa in zelenjavo, malooreščkov in ovsenih kosmičev. Imel sem prehranske dodatke in mislil, da zatolahko jem zelo manj in bo vse ok. Vsako jutro, ko sem se tehtal sem tehtal vsaj1kg manj. Tehtal sem se večkrat dnevno in se vedno sekiral, če kilaža ni bilanižja. Toliko sem bil zaradi vsega zafrustriran, da sem bil čisto obseden zvsem. To je bilo moje življenje in nič drugega. Samo sekiranje in želja bitinormalen. Po 119 dneh sem šel na morje. Seveda sem zaradi prevelike kože nosilmajico, da sem ni niso vsi posmehovali. Tudi v vodi. Bil sem totalno shiran,brez energije, počutil sem se cel čas, kot, da telo komaj živi. Po prihodu izmorja sem šel dati kri in takrat smo bili doma vsi neverjetno šokirani zrezultati. Imel sem kar hude težave in sem 2-3 mesece bolj ali manj preživel vbolnici. Telo si je opomoglo, ni pa si glava. Še vedno sem si bil debel.Zavedal pa sem se, da tega več ne smem delati, kajti lahko bi me staloživljenja, če bi še tako nadaljeval. S pomočjo prijateljev in družine sem sipred vpisom na fakulteto v Ljubljani najel osebnega trenerja. On mi je takratpopolnoma spremenil mindset in me usmeril na pravo pot. Pokazal mi je, kakobova delala, jaz sem mu povedal cilj kakšen si želim biti in pričela sva zdelom. V prvi polovici leta sva delala zelo zelo počasi na pridobivanju čistemišične mase. Hrane mi je dal res toliko, da sem držal formo in nisem pridobilveliko maščobe. Treniral sem 3x tedensko celo telo in v trening vključil tudikardio vasbo. Jedel sem 5-6 malih obrokov in vse je bilo prilagojenu temu kajustreza mojemu telesu. Res se je super posvetil delu z mano. Pred poletjem svanaredila tromesečno dieto in rezultat je bil zadovoljiv. Koža se je popravila,toda še vedno ne dovolj, da bi bilo normalno. Zopet sva pričela počasipridobivat mišično maso. Do januarja 2013 je to bilo še v mejah normale in semres kot leto prej držal odstotek maščobe tam tam kot po koncu diete. Potem pase je začelo jesti ogromno, kajti kože je bilo veliko, pristopili pa smo vsemuna napačen način. Po koncu obdobja mase sem tehtal skoraj 135kg in nato šel nadieto. Po 3 mesecih diete sem pristal na nekje 97kg in kože je bilo zopet več.Takrat sem bil čisto obupan. Prekinil sem sodelovanje z njim in pričelsodelovati s Sašom Petkom. Seveda si razočaran v sebi in potrt, da zopet nisidosegel cilja. Ne počutiš se prijetno v svoji koži, zopet ne moreš slečimajice. Takrat niti nisem šel na morje tako slabo sem se počutil v svoji koži.Raje sem bil doma in delal in treniral. Obupal pa nisem nikoli. Nisem tipčloveka, ki bi obupal preden doseže zastavljen cilj.

O mojem delu nadalje pa več naslednjič. Sem se že tu precejrazpisal hehe.

[GregaCapl]

Še tole preden nadaljujemo.

Kaj sem se naučil ta čas. Doseganje rezultatov v fitnesu ni hiter proces. Lahko je pridobiti ali izgubiti recimo 5kg. Vprašati se je treba kakšnih je teh 5kg. Ali je pridobljenih 4kg maščobe in 1kg mišice ali izgubljenih 4kg mišice in 1kg maščobe. Vsega se je treba lotiti počasi. To je tek na dolge proge, ne šprint. Seveda je bistveno, da spoznaš kaj telesu odgovarja in kaj ne, tako pri treningu kot tudi pri prehrani. Poslušati je treba svoje telo. Prehrana in trening, ki odgovarja nekomu ni nujno, da bo tudi meni ali drugim. Poglobiti se je treba, voditi neki dnevnik in spremljati vse. V tem času, do sodelovanja s Petkom sem definitivno testiral veliko. Ugotovil sem, da mi trening 3x tedensko celega telesa ne odgovarja. Vsekakor mi je ljubši split trening. Na masi sem delal treninge celega telesa. Sem pridobil lepo mišic, vendar volumen je vedno bil problem pri meni. Tudi maščobo sem po določenem času pričel s tako malo treningi hitreje pridobivati. Ugotovil sem, da mi kardio po treningu načeloma odgovarja, toda veliko boljše rezultate sem naredil s kardiem na tešče. HIIT trening mi je bil načeloma OK, toda po kratkem času me je tako utrudil, da je potem trpel trening z utežmi, saj preprosto nisem imel skoraj energije. Delovne kilaže so bile majhne, prav tako tudi ponovitev ni šlo narediti veliko, okoli 8-max 10. 2 treninga dnevno in treniranje mišic 2x tedensko me je totalno skurilo. To sem s trenerjem prakticiral na zadnji dieti, preden sva prenehala sodelovati. Bil sem na adaptirani ketonski, zjutraj in zvečer sem treniral posamezno mišico in delal še steady kardio. Najbolj mi je in mi še odgovarja, da vsako mišico treniram 1x tedensko, z izjemo bicepsa in tricepsa. Toda zdaj imam povsem drug pristop in se tudi oba treninga rok razlikujeta. Pustimo to za teme kasneje. Ketonska mi je bila takrat ok. Res, da sem imel noge zaradi 2x40min kardia dnevno težke kot svinec, toda z lakoto problemov nisem imel.

No potem je prišlo sodelovanje s Sašom Petkom. Pregledala sva kako sem delal do takrat. Lotil se je vsega povsem drugače. Zjutraj samo maščobe in beljakovine, hidrati samo pred in po treningu, pred spanjem beljakovine in maščobe. Takrat sva s prehrano res naštudirala kaj mi ustreza. Treningov sem imel vedno 6. Vsako mišico 1x tedensko, z izjemo rok. Prvi trening rok je bil z več vajami in manj serijami, ponovitve pa v rangu 8-12, drugi pa z manj vajami in ponovitvami v rangu 15-20. Res sva takrat za vsako mišico naštudirala vaje, ki mi najbolj odgovarjajo in sproti kaj zamenjala, odvisno kako se je kazal napredek. V času sodelovanja z njim sem vsekakor naredil ogromno. Od tega, da sem pri hrani ugotovil kaj mi paše in kaj ne, do tega, da sva določene mišične skupine, ki so prej zelo zaostajale popravila ne eno solidno raven. Seveda kolikor je bilo v tem času možno. Problem pri meni je, da zelo težko pridobim vsak gram mišične mase. Od začetka, ko sva pričela delati sva uporabljala trening program Dava Palumba, ki mi je na masi zelo odgovarjal. Na dieti pa sva dodala kakšno vajo, na primer prvo vajo pri nogah prosti počep po principu GVT (10 serij, 10 ponovitev, ful kontrola skos in 1min pavze med vsako serijo, brez spreminjanja kilaže vmes), dodala sva kakšen drop set, padajočo serijo in pa seveda kardio. Prvo dieto pri njemu je to bilo 40min jutranjega HIITa na kolesu, na drugi dieti pa 35min steady kardia. HIIT mi je pasal, toda zopet me je čisto zdelal in sem bil energy low vseskozi. Moja prva dieta pri Sašotu je trajala 5 mesecev in fat sva spravila kolikor se je dalo nizko. Potem sva morala na maso, ker je bilo telo totalno utrujeno in napredka ni bilo in tudi sam nisem mogel več. Ciklirala sva hidrate in maščobe vseskozi držala zelo nizko, beljakovine nekje na 2-2,5g/kg TT. Po tej fazi sva se odločila, da probava še zadnjič pridobiti mišično maso, da vidiva, če se bo koža zategnila. Po garanju mi je prišel novembra na obisk in iskreno povedal, da brez operacije ne bo šlo. To sem cenil. Kajti dal sem vse od sebe vsa ta leta treniranja, dietiranja in odrekanja marsičemu. Do operacije sva morala nujno na dieto, da sva telesno maščobo spravila na minimum. Seveda nama je to več kot uspelo in kirurgu sva s tem zelo zelo olajšala delo. Po operaciji 13.3. sem imel 3 mesece prisilnega ležanja. Nič nisem mogel sam. Kot za dojenčka so doma skrbeli zame. Rehabilitacija je bila res zelo težka in boleča. Nikoli več ne bi šel čez to. Meni osebno ni bilo hudo, ker sem to želel in sem vedel, da ko enkrat vse skupaj mine bom imel normalno telo, brez ogromno povešene kože. Res sem neverjetno hvaležen kirurgu dr. Maticu Fabjanu in njegovi ekipi. Operacija je trajala dlje, ker je res hotel, da bom zadovoljen in, ker je bilo toliko kože tudi njemu izziv in opravil ga je z odliko. Še dandanes čutim neverjetno olajšanje, ko se spomnim vsega skupaj in momenta, ko so mi prvič sneli obveze in pokazali moje "novo telo". Matic je res človek s srcem in mu bom hvaležen do konca življenja, prav tako pa tudi Sašotu, ki je bil iskren z mano in me usmeril na pravo pot. Videl je moj trud, željo in mi pomagal.

Po operaciji sem na sredi maja počasi začel trenirati. Vsako mišico in malo kardia. Težko je bilo. Mišice so bile čisto nenavajene gibanja, zelo hitro sem bil utrujen in delati sem moral počasi, da se nisem utrudil preveč in kaj poškodoval. Musklfibre sem imel neverjetne in težko je bilo, ker sem na začetku še moral nositi steznike.

Več o tem kako je vse skupaj potekalo dalje pa prihodnjič.

[tiguan]

Pr meni je bilo tako, da sem leta 2003 tehtal 65kg leta 2009 115kg, ...kilogrami pa samo še navzgor. V letu 2010-11 shujšal na 75kg, koža pri teh izgubljenih kilogramih je ponekod visela in se čez 2-3 leta skrči, meni se je popolnoma....trenutno imam 80kg. Povprečna višina.

Shujšal sem samo zaradi zdravja, imel sem neprestane krče, bolečine v križu, kri iz nosu, bolečine v prsnem košu, težave s klepi, smrčanje, spanje 11ur povprečno, nenadna utrujenost.....